Monitor, junij 1995
Stoletnica Ijubljanskega potresa
Kaj: Ljubljanski potres v sliki in člankih
Okolje: Windows
Koliko: 1 CD
Cena: 4.500 SIT
Založnik: Narodna in univerzitetna knjižnica, tel.: (061) 1250 13l
Tale NUK pa preseneča: najprej sem mislil, da v elektronskem založništvu ne delajo nič, pa sem dobil v oceno beta verzijo Slovenske bibliografije (Monitor V/2, stran 129). Nakar sem pričakoval, da bo bibliografija tudi zares izšla, a sem dočakal cede o Ljubljanskem potresu. Na srečo čisto pravo verzijo, da si ne bi mislil, da gre za novo beto, obsojeno na skrivnosten ponik.
Po potresu v noči s 14. na 15. april leta 1895 je mestni svet razpisal natečaj fotografom za ovekovečenje ruševin. Wilhelm Helfer je posnel celo mapo velikih fotografij hiš, ki so čakale na rušenju, in manjših fotografij popotresne Ljubljane. NUK je na cede uvrstil njegove fotke, dodal še potrtreta dveh županov, Hribarja in Grassellija, razglednice iz tistega časa in nekaj naslednjih let, nato še štiri načrte in nekaj strani iz tedanjih časopisov. Gre torej res v glavnem za slikovno gradivo, besedila je bolj malo, nekaj uvodnih besed in razlage slik. Skenirali so v štirih velikostih in slike na zaslonu lahko povečujemo z dvojnim klikanjem desnega gumba miške (!) – te nore kombinacije ne bi nikoli uganil, prebral sem jo v sila kratki pomoči. Kot sleherni bebec, sem tudi jaz poskusil povečati sliko z dvojnim klikanjem levega gumba, kakor je v navadi v vseh drugih programih. V tem programu pa je to pomanjševanje in ker so načeloma slike prikazane v najmanjši obliki, se ne zgodi nič.
Kazalo je razdeljeno na dva dela. Na vrhu so napisana imena in značilne barve posamezne skupine fotografij, pod njimi pa v obliki diasov položene pomanjšane fotke. Nekako sem mislil, da bom šel gledat županovi fotki s klikanjem besedice Župani, a nič. Mukoma sem moral valiti navzdol drsnik in čakati obnavljanje slike na zaslonu, preden sem zagledal gospoda Hribarja v pomanjšavi in si ga povečal čez zaslon. Ko sem se vrnil v kazalo, sem pristal na začetku in ne tam, odkoder sem bil krenil. Grrr….
Priložen je tudi zemljevid in na njem vrisani rdeči kvadratki, ki vas vodijo do fotografije tistega mesta. Pohvalno. Iskanje po besedah je vgrajeno in avtorji so dodali tudi padajoči seznam vseh besed, po katerih ste poprej iskali. Res pa je, da beseda, ki jo izberete na ta način, nekako ne preprič sprožilnega gumba, da ne bi še naprej čemel ves siv, in morate vsaj del besede vseeno vtipkati. Grrr…
In še en grr…: pri orodjarni na dnu zaslona ni nobenih sproti izpisanih pojasnil, kaj posamezni gumbi pomenijo. Je treba kar odpreti pomoč in malce preklapljati, dokler si jih ne zapomnite.
V nastavitvah lahko izbirate med angleščino in slovenščino in določite razporeditev krilatih znakov. Pri podjetju I-Rose, kjer so programirali tudi ta NUKov cede, tokrat niso puzabili na starokopitneže in so dodali razporeditev ASCII 7.
Toliko o programerskih zadevah, sam cede pa po svoji vsebini sodi med priložnostne izdaje, ki so večidel namenjene za (poslovna?) darila. To nalogo Stolelnica Ljubljanskega potresa izpolni. Oblikovanje ovitka in videza zaslona je solidno patinasto in ne kičasto, deluje elegantno. Ker so pri NUKu poskrbeli za tri različne embalaže – posnetek izvirne usnjene škatlice, nato platneno in nazadnje navadno izvedbo – lahko cede brez skrbi podarite svojim prijateljem, predvsem tistim iz Kalifornije in Japonske.
Napisal: Miha Mazzini
