Trden sen slovenske prodaje na internetu

Delo, 12.1.1998 Nakupovanje sprošča. To so že zdavnaj ugotovili medicinski terapevti in ljudje, internet pa spada med tehnološke dosežke in vam omogoča sprostitev kar iz udobnega domačega naslanjača. Na informacijski avtocesti lahko kupite vse od osnovnih življenjskih potrebščin pa do prestižnih izdelkov, kot so avtomobili in hiše.
Vmes pa je široka paleta ponudbe, ki zadovolji prav vsakega kupca. In kako uspešno prodajo po internejtu imajo podjetja v svetu in pri nas? Po podatkih ameriškega raziskovalnega inštituta Forrester največ ljudi onstran oceana kupuje računalniško programsko in strojno opremo, sledi prodaja knjig in glasbenih plošč ter cvetlic, daril vseh vrst vozovnic (letalske, železniške, avtobusne…) in oblek. Druge veje trgovske ponudbe počasi, a vztrajno »napadajo« človeško lenobo – zamudno iskanje po trgovinah – in nezadržno potrebo po nakupovanju. V Evropi ima domač dostop do interneta med šest in sedem milijonov ljudi, povprečno največ priključkov na prebivalca pa imajo skandinavske države. Po napovedih strokovnjakov naj bi bilo v Evropi do leta 2001 šest- do sedemkrat več domačih uporabnikov interneta, do tedaj pa bodo imeli prodajni primat na internetu Američani. V ZDA je tako po ponudbi kot po prodajnih dosežkih v ospredju najbolj znana založba Amazon Books. Dnevna prodaja tega založniškega giganta se giblje okrog 200.000 ameriških dolarjev, izgube pa ocenjujejo na 42.000 dolarjev na dan. In kar je najpomembnejše, po nekajletni pionirski dejavnosti na internetu se jim je šele v minulem letu elektronska prodaja tudi izplačala. V ZDA vse bolj spoznavajo, da prednost pred konkurenco premo sorazmerno narašča z ugodnostjo ponudbe za razvajenega in lenega kupca. In kako je pri nas? Nikakršna skrivnost ni, da je elektronsko trgovanje v Sloveniji še trdno v povojih. Ločiti je namreč treba dejstvo, kaj je elektronska prodaja in kaj je predstavitev podjetja z željo po razširitvi prodaje. Slednjih je seveda neprimerno več. Razlogov, zakaj je tako, je več, bolj pomembno pa je, kako so s poslovanjem zadovoljna tista podjetja, ki orjejo ledino elektronskega trgovanja pri nas. Samo v Evropi prineseta prodaja cedejev in knjig na leto okoli 350 milijonov ameriških dolarjev zaslužka. Najbolj vidni navidezni trgovini sta že omenjena glasbena trgovina Rec Rec in založba Mladinska knjiga. V Rec Recu (www.nika.si/recrec/) dobijo od deset do petnajst naročil na teden, plošče pa vam po povzetju dostavijo na željeni naslov. Če iskanih izdelkov nimajo na zalogi, vas s pismom ali po elektronski pošti obvestijo, kdaj predvidoma boste cede prejeli. A težav pri založbi ne manjka. Četudi plošč nimajo več niti na zalogi niti v prodajnem katalogu, jih ne smejo zbrisati s spletne strani, saj davčna inšpekcija zahteva celoten pregled nad prodajo. Že tako redkim elektronskim kupcem se lahko kaj hitro zgodi, da jih nakupovalna vnema zaradi takšnih in drugačnih še neurejenih slovenskih predpisov o elektonskem trgovanju mine. In to še preden dodobra okusijo slast udobja, ki ga ponuja nakupovanje po internetu. V nasprotju s prodajalno cedejev RecRec, kjer niso pretirano zaskrbljeni nad prodajo, so manj zadovoljni v največji slovenski internetski knjigarni Mladinski knjigi (www.mkz-lj.si/). V slabem letu dni, kolikor so dejavni v svetovnem spletu, se jim število obiskov na strani sicer povečuje (zdaj okoli tisoč na mesec), a prodaja še ni stekla tako, kot bi si želeli. Elektronska prodaja znaša do tri knjige na dan, želene izdelke pa odpremijo na pošto v 24 urah.