Večer, 13.6.2008
V celjskem zgodovinskem arhivu so v sodelovanju z laškim podjetjem i-Rose kot prvi v državi uvedli spletno programsko rešitev, ki omogoča učinkovitejše upravljanje arhivskih zbirk. To bo uporabnikom prihranilo čas. Vodnik po arhivskih zbirkah, ki ga je leta 1997 izdal celjski Zgodovinski arhiv, je komaj še polovično uporaben in s pričo nenehnega dotoka novih dokumentov so arhivarji presodili, da bi tudi nova knjižna izdaja kaj hitro zastarala, zato so se odločili za sodobnejši vodnik v elektronski obliki. V sodelovanju z laškim i-Rose so ob spletni strani uvedli spletno programsko rešitev, v katero so doslej vložili četrtino svojih 1200 fondov.
S tem ko so med slovenskimi arhiv zaorali ledino, niso bili več pripravljeni na skupen slovenski projekt, ta očitno preveč kasni, vendar direktor Zgodovinskega arhiva Celje mag. Bojan Cvelfar še ni izgubil upanja, da bodo arhivi v kratkem našli primerno skupno aplikacijo, s katero bodo prišli do enotnega državnega arhivskega sistema. Za zdaj so Celjani prvi, ki so gradivo približali splošni javnosti, v prvi fazi predvsem za potrebe znanstvenoraziskovalnega dela, v prihodnosti pa bodo v elektronski obliki dostopne tudi osebne informacije, seveda na način, kot ga zahteva varovanje osebnih podatkov. Pri tem direktor Cvelfar posebej poudarja, da je vsebina prilagojena mednarodnim standardom, program pa je na voljo prek svetovnega spleta, za zdaj brez uporabniških gesel.
Arhiv je k snovanju projekta povabil laško podjetje i-Rose, ki se je že izkazalo s posebnimi programi za potrebe Narodne in univerzitetne knjižnice, RTV, ministrstva za kulturo. Pri sestavi spletne programske rešitve je firma uporabila najnovejša orodja.
Program je v prvi vrsti namenjen uporabnikom, prihrani jim čas in omogoča enostavnejše iskanje želenih papirjev, ki si jih lahko tudi natisnejo, hitro pridejo do natančnih podatkov o dokumentu, s katerim kasneje osebno ali po elektronski pošti potrebno gradivo v arhivu naročijo. Seveda pa je program v veliko pomoč tudi samim arhivarjem, ne le pri raziskovalni ali drugih nalogah, pač predvsem zato, ker sta ogled in izposoja fizičnih gradiv zahtevala mnogo časa za ukvarjanje s strankami.
Digitalizirani fondi so v nekaterih primerih že dopolnjeni s podrobnejšimi informacijami, ki so bile doslej natisnjene na šopih listov. Arhiv razpolaga s 1200 fondi, dnevno jih pospešeno vlagajo v program. Za zdaj jim je uspelo elektronsko obliko spraviti kakšnih 300 fondov, do septembra naj bi delo v celoti končali.
Hkrati nastaja prenovljena spletna stran celjskega arhiva, spletni portal, do katerega vodi pot preko Googla.